Ne v hladilnik: strokovnjaki razkrivajo, zakaj v njem ne smete shranjevati paradižnika
Lidlovo sporočilo za javnost pojasnjuje, kako morajo sveži pridelki priti do kupčevega doma in kako je zagotovljen nadzor kakovosti.
“Smo v nenehnem gibanju: vsak dan sveži pridelki prispejo v skladišče in vsak dan gredo v trgovine, kjer končajo v vrečah naših kupcev.
Da bi zagotovili, da do njih prideta le kakovostno sadje in zelenjava, so vsi izdelki, ki prispejo v skladišče, temeljito pregledani po strogem postopku, ki izpolnjuje visoke standarde,” pravi Lukas Gudas, vodja komerciale v družbi Lidl Lietuva.
Po njegovih besedah skrbno ocenjujejo različne podrobnosti. Na primer kaliber prispelih jabolk, tj. njihov premer, barvna površina na površini sadeža, njihova trdota in sladkost – pri tem se uporablja posebna naprava, imenovana refraktometer.
Poleg tega se trdota jabolk, nektarin, hrušk in drugih proizvodov meri z drugačnim instrumentom, penetrometrom.
Ne hranite vsega v eni sobi
Ko se preveri kakovost svežega sadja in zelenjave, ki prispejo v skladišče, se preselijo v druge prostore, kjer čakajo na pot v trgovine. To se opravi glede na značilnosti zadevnih proizvodov.
“Da bi sveže sadje in zelenjava čim dlje ohranila najboljše možne okusne lastnosti, se razdeli v različne kategorije in nato premesti v prostore, kjer se hrani pri ustrezni temperaturi.
Sveži pridelki nato prispejo v trgovine, kjer čakajo na kupce. Medtem ko drugi porabijo ure za razvrščanje sadja in zelenjave, mi izvajamo postopek, ki zagotavlja, da v trgovine vsak dan prispejo sadje in zelenjava najboljše kakovosti – točno to, kar si kupci želijo,” pravi g. Gudas.
“Predstavnik družbe Lidl Lietuva pojasnjuje, da so izdelki v skladišču shranjeni v dveh temperaturnih režimih: 4 stopinje Celzija in visoka relativna vlažnost 85 % ali več oziroma 14 stopinj Celzija.
Solata in grozdje sta shranjena pri nižjih temperaturah, medtem ko so drugi izdelki, kot so čebula, paprika, paradižnik itd. shranjeni pri razmeroma višjih temperaturah.
“Sveži proizvodi se v teh različnih okoljih skladiščijo po strogem postopku, saj se bo sadje poškodovalo in njegov okus nepopravljivo spremenil, če bo lubenica ali banana postavljena v okolje, ki je dovolj hladno, na primer 8 stopinj.
Mimogrede, to velja tudi doma, tako da če kupite paradižnik in ga hranite v hladilniku, ga vzemite ven in ga poskusite – ne bo tako okusen, kot bi moral biti,” poudarja L. Gudas.
Kakovost je treba strogo nadzorovati
Na trgovskih policah v Litvi je zdaj običajno videti sveže sadje in zelenjavo s skoraj vsega sveta, pri čemer je država porekla navedena na cenovnih nalepkah in drugod. Vendar pa kupce zanima, ali so sveži pridelki res kakovostni.
“Lokalni in sezonski izdelki so za Litvance pogosta izbira. Vendar pa želimo zagotoviti, da lahko kupci uživajo svoje najljubše sadje in zelenjavo vse leto, zato smo našim dobaviteljem svežega sadja in zelenjave postavili zelo visoke standarde,” pravi komercialni direktor družbe Lidl Litva.
Lidl od dobaviteljev svežega sadja in zelenjave zahteva uporabo globalnih dobrih kmetijskih praks G.A.P. program certificiranja in imajo ustrezen certifikat, ki dokazuje, da je kmetija ustrezno izpolnjevala varnostne, kakovostne in okoljske zahteve. V okviru programa Global G.A.P. spremljanje skladnosti z zahtevami programa.
Poleg že omenjenega globalnega programa G.A.P. certifikata, družba Lidl Lietuva svojim dobaviteljem postavlja dodatno zahtevo – imeti morajo tudi certifikat GRASP. Ta dokazuje družbeno odgovornost dobavitelja do svojih zaposlenih.
“Ni dovolj, da upoštevamo trajnostno kmetovanje ali stroge okoljske zahteve – od dobaviteljev svežega sadja in zelenjave zahtevamo, da so pozorni tudi na dobro počutje svojih zaposlenih in njihove delovne pogoje.
Če želimo, da se naši kupci počutijo srečne, ko ugriznejo v sveže rdeče jabolko, ga mora pridelati in pobrati srečen kmet,” pravi L. Gudas, komercialni direktor družbe Lidl Lietuva.